To je dan, ko se ženske vseh kontinentov, ki so sicer v pogosto nasprotujočih si mnenjih, nacionalnih meja ter etničnih, jezikovnih, kulturnih, gospodarskih in političnih razlikah, zbližajo ob misli na praznovanje svojega dne. Takrat še posebno proslavimo ženske dosežke in se osredotočimo na prihodnja prizadevanja za enakopravnost žensk po vsem svetu. Bistvo  mednarodnega dneva žena je zahteva in pravica po enakovredni obravnavi ter primerljivih priložnostih za delo in življenje vseh družbenih skupin.

Pogled nazaj nam pokaže zgodbo navadnih žensk, ki so se najmanj devet desetletij bojevale za enakost, pravičnost, miru in razvoj. Začetki stoletja starih bojev žensk za enakopravnost z moškimi, segajo že v antično Grčijo, kjer je Lysistrata začela s seksualno stavko proti moškim z namenom, da konča vojno. Tudi v času francoske revolucije so pariške ženske med pogumnim korakanjem na Versaillesu pozvale k “svobodi, enakosti in bratstvu” in s tem zahtevale volilno pravico žensk.

Prva zamisel o dnevu žena je nastala na prelomu stoletja, kjer je bilo v industrializiranem svetu zaslediti obdobje rasti turbulence, cvetočo rast prebivalstva in vedno bolj radikalnih ideologij.

Dan žena v Sloveniji

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk. Začelo se je daljnega leta 1897 z izhajanjem ženskega časopisa Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Leta 1906 je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije. Prvič so ženske na slovenskih tleh smele voliti leta 1945 in se s tem že močno približale enakopravnosti. Dve leti kasneje je bilo v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok.

Že 21 let obstaja telefon v sili za pomoč ženskam in otrok, ki so postali žrtve nasilja.